Petek je dan za gozd – še posebno ob lepem spomladansko-poletnem vremenu. V podaljšanem bivanju smo se z učenci od 1. do 5. razreda v petek, 3. 6. 2022, podali na pohod do hladnih senc bližnjega gozda in se odšli naužit naravnih lepot bajerja Zacurek ter osvežit raznoliko znanje naravnih lepot.
Zadali smo si, da zajamemo gozd z vsemi čutili – vid, sluh, tip, vonj, okus ter naredimo umetnino z odpadnimi premeti, ki jih najdemo v gozdu.
Pred odhodom smo se okrepčali z odlično pripravljenim kosilom, se zaščitili pred soncem in morebitnimi neugodnimi gozdnimi prebivalci klopi, ki bi radi zamenjali svoje domovanje, se podučili o gozdnem bontonu, cestnih pravilih in se odpravili na pot.
Že takoj na začetku smo se radovedno ustavili ob pogledu na ravnokar postavljeno novo kolesarnico ob šoli in ponosno naredili skupinsko slikico.
Na mostu nad avtocesto smo pomahali v pozdrav in srečno vožnjo voznikom, ki so se prisrčno in unikatno odzvali s hupajoči pozdravi, z izstopajočimi tovornjaki, razkazujoč svoje mogočne »ladijske« hupe.
Na poti smo v kot nalašč za nas postavljenih sencah opazovali prebivalce travnikov, raziskovali rastline, z zdravilnimi darovi narave obogatili okus naše vode v steklenicah, si pripravili naravne čigumije iz zvitih listov, opazovali živali na travniških cvetlicah. Ko smo si zaželeli posnetkov metuljev, ki smo jih vneto iskali, pa nas je hipoma preletela skupina mladih metuljčkov, ki so v otroški brezskrbnosti plesali nad našimi glavami in nas presenečali z akrobacijo tik mimo nas.
Ogledali smo si lepote narave, prelepe njive, lepo pokošene travnike in bogate cvetlice, na katerih so se pasle čebele in čudoviti čmrlji, metulji, plezali polži, mravlje, pajkci, hroščki in ostali prebivalci. Se šli »rastlinsko« igro »petelinček ali kokoška«.
Ko smo prispeli v naročje gozda, smo se ohladili v njegovi senci, zajeli gozdni zrak, očistili pljuča in naše misli ter se brezskrbno, z odloženo prtljago vsakdana, podali v lepo urejen prostor bajerja Zacurek, kjer smo se osvežili s čisto pitno vodo in si ogledali bližnji potok in bajer. Oko se nam je ustavilo nad gladino, ki jo je krasil čudovit moder kačji pastir.
V gozdu smo odprli vse svoje čute in se predali zakladom, ki nam jih ponuja tako pomemben ekosistem. Ko smo zaplavali iz svojih misli, doživljanja zvokov in vonja gozda, smo se najprej razgibali z drevesno-živalsko jogo, spoznali gozdne zanimivosti, nato pa smo po skupinah odšli izdelovat gozdne umetnine iz listja, vej, listov, kamnov, lubja, mahu, ustvarili živali, obraze, mandale in dva prečudovita bivaka iz naravnih materialov, pridobljenih v okolici. Učenci so se izvrstno izkazali v svoji kreativnosti, samostojnosti in prizadevni vztrajnosti.
Po uspešno opravljenem delu smo se posedli na klopce okoli bajerja in se potopili v okuse zaslužene malice ter se osvežili s hladno vodo.
Pred odhodom smo se razigrali v socialno-gibalnih igrah, izvedli hitri maraton na bližnji hrib in prisluhnili pestremu naboru skladb ptičjega petja. Skušali smo posnemati odlične pevce in navezati stik z njimi ter na presenečenje dobili za sogovorca zelo zgovorno ptico, ki nas ni pustila samih v pogovoru.
Prijetno utrujeni smo se podali na pot proti šoli, kjer so nas že čakali skrbni starši.
Bilo je zelo prijetno, zato smo sklenili, da naše potepanje po naravi kmalu spet ponovimo ter se ponovno tudi kaj novega in zanimivega naučimo.
Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način s svojim prispevkom pomagali pri izvedbi nepozabnega potepa.
Lep gozdni pozdrav.
Marta Zupančič z učitelji podaljšanega bivanja, OŠ Šmarje – Sap
