Tako kot se otroci razlikujejo na drugih področjih, se tudi na področju razvoja grafomotorike. Razlike v drži pisala in kakovosti risb lahko opazimo že v zgodnjem otroštvu, vendar pa lahko o motnjah grafomotorike govorimo tedaj, ko opazimo naslednje posebnosti pri pisanju in pri otrokovih pisnih izdelkih (povzeto po Žerdin, T.: Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja):
POLOŽAJ TELESA, ROKE IN DRŽANJE PISALA
– napet položaj pri pisanju,
– pretirana sklonjenost nad zvezek,
– trup in glava sta zasukana,
– otrok pogosto glavo podpira z roko ali pa jo nanjo naslanja,
– včasih se z roko oprijema stola,
– roka je potisnjena s komolcem navzven in je v ramenu dvignjena,
– pri pisanju roko v zapestju obrača, jo dviga in prestavlja,
– nepravilen prijem pisala (npr. z dvema prstoma, z vsemi petimi, tik nad konico ali več centimetrov nad njo).
Tudi grafomotoriko je mogoče izboljšati z vajami. Otrok se nauči pravilnega sedenja in drže pisala (triprstni prijem) ter z različnimi vajami izboljša orientacijo ter gibljivost roke.
DROBNOGIBALNE SPRETNOSTI
Za pravilen način držanja pisala niso pomembne le vaje s svinčnikom in papirjem. Razvoj ustreznega prijema pisala se razvija skupaj z ostalimi drobnogibalnimi (finomotoričnimi) spretnostmi. Obstajajo številne aktivnosti, ki otroku pomagajo razviti dobre drobnogibalne spretnosti in vodijo v učinkovito in funkcionalno uporabo svinčnika. V igro vključite aktivnosti kot so: rezanje s škarjami, izdelovanje trgank, nizanje na vrvico, lepljenje z lepilom, igre s plastelinom, igre s ščipalkami in z različnimi prijemalkami. Bodite pozorni na pravilno sedenje, izberite ustrezno višino mizice in stolčka ter primerno pisalo.
NEKAJ PRIPOROČIL PRED PISANJEM:
- Pred začetkom pisanja naj bo otrok umirjen in sproščen.
- Razgiba naj roko v vseh sklepih, še posebej v zapestju.
- Pravilno naj sedi in sicer na primerno visokem stolu in ob primerno visoki mizi. Stopala morajo biti ob poključenih nogah na tleh, oba komolca pa na mizi.
- Pri pisanju naj z neprednostno roko drži zvezek, da se mu med pisanjem ne premika. Roka, s katero piše, naj do komolca sproščeno leži na mizi. Med pisanjem naj jo premika od leve proti desni.
- Pisalo mora držati s pincetnim prijemom, med tremi prsti – palcem, kazalcem in sredincem in sicer približno dva centimetra nad konico. Vrhnji del pisala mora ležati na robu dlani med palcem in kazalcem.
Pravilno držanje pisala (pisarski prijem) omogoča otroku čitljivo, natančno in dovolj hitro pisanje. Če otrok ne razvije pravilnega pisarskega prijema, bo med pisanjem neučinkovito uporabljal mišice, ki pri tem sodelujejo, hitreje se bo utrudil, pisava pa bo nečitljiva.
PREDLOGI ZA LAHKOTNEJŠE PISANJE:
– risanje različnih vzorcev na večji format;
– postopoma se risalno/pisalno površino manjša do velikosti površine kot je v zvezku (enako velja za velikost črk);
– sprva naj piše večje črke, na koncu do takšne velikosti znotraj črtovja;
– pri tem lahko preizkuša različne položaje telesa (piše stoje ali sede);
– najprej naj uporablja debelejša pisala, ki puščajo mehko sled in spodbujajo tekočnost gibanja roke (npr debeli flomastri), potem sledijo voščenke, debele barvice; postopoma preide na tanjše barvice/svinčnik;
– pred in med pisanjem naj sprošča obe roki – ogreje dlani, si masira prste, stresa z dlanmi in celotno roko; predlagam, da intervale pisanja med enim in drugim sproščanjem postopno podaljšuje (npr. najprej sprosti dlani že po prvi zapisani povedi, nato po dveh zapisanih itd.);
– pisanje z ošiljenim svinčnikom na list (!) papirja, ki ga predhodno položimo položimo na moos gumo ali kaj podobnega, kar je mehko in se ob premočnem pritisku papir ugrezne;
– pred pisanjem naj v dlan položi klopčič volne ali manjšo mehko žogico, nato pa prime svinčnik in piše – pozornost iz krčevitega držanja pisala se preusmeri tudi na “zadrževanje” predmeta v dlani;
– za bolj sproščen prijem in pritisk pisala lahko pomagajo tudi različni različni nastavki za pisalo; v tem primeru pride bolj v poštev nastavek ovalne/okrogle oblike (trikotna oblika nastavka je za pravilni pincetni prijem).
RAZVOJNI MEJNIKI DRŽANJA OZ. OPRIJEMA PISALA
V različni literaturi obstajajo razvojni mejniki, ki se med seboj dopolnjujejo. Vsak otrok se razvija individualno, pomembno pa je, da se do določene starosti oblikujejo določeni elementi, ki so značilni za posamezno obdobje.
Na začetku so vsi otroci obojeročni (obe roki imajo enako spretni) in čečkajo s katero koli roko. Pozneje postane ena roka prednostna za večino dejanj seganja, prijemanja ter postavljanja. Prav to roko kasneje uporabljamo za razvoj grafomotoričnih aktivnosti (Pieterse, Treloar in Cairns, 2000). Še preden se dominantnost popolnoma razvije, otroci pogosto uporabljajo obe roki. Pri večini otrok se dominantnost roke pokaže pri četrtem letu starosti, pri mnogih pa že pred dopolnjenim drugim letom.
PRIKAZ RAZLIČNIH OPRIJEMOV PISALA
PRENOS GRADIVA:
Viri:
– Bavčar, H., Lavrenčič, A. (1995): MOS vaje motorike, orientacije in smeri. Priročnik za učitelje in starše. OŠ Ajdovščina. Str. 12–13.
– Žerdin, T. (2003): Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Svetovalni center za otroke mladostnike in starše in društvo BRAVO. Ljubljana. Str. 135–138.
Pripravila Petra Hribar Horzelenberg
